Kaj je tisto, kar raziskovalce žene v neznano?
Kdaj prestopimo meje znanega in kakšen pogum je potreben za to? Odkrivanje sveta v temini pod našimi nogami brez dvoma terja veliko poguma, odločnosti in znanja.

V letošnjem letu mineva 95 let, odkar se je na pozno pomladni majski dan Josip Perme s sovaščanom in njunima sinovoma spustil skozi ozko Brezno pri Opolzkem kamnu. V dvajsetih letih 20. stoletja so do Permeta prihajale različne novice o odkritjih zanimivih predelov podzemnih jam in zato je tudi sam želel preveriti ali se okoli Ledenice morda nahaja še kakšna jama. Odkril je nove predele podzemlja, ki so danes skupaj z dvorano Ledenico poznani kot Županova jama. Po več urah raziskovanja s svečami in ročnimi svetilkami so našli prehod v nasprotni smeri od Ledenice in odkrili Veliko dvorano, ki se ponaša z mogočnimi kapniki. Te in kasneje odkrite predele zahodno od Ledenice so poimenovali Župana Permeta jama, saj je bil Perme v tistem času župan takratne občine Št. Jurij. Že v naslednjem letu 1927 je bila jama pripravljena na sprejem prvih obiskovalcev.
Večje spremembe je jama doživela v letu 1935, ko so z umetnim prekopom povezali Ledenico in novo odkrite predele ter s tem poenostavili vstop za obiskovalce. Leto kasneje je dobila električno razsvetljavo.
Po drugi svetovni vojni so leta 1951 obnovili poškodovano infrastrukturo in spet pričeli z organiziranim turističnim vodenjem. Jamo so po bližnjem griču Tabor preimenovali v Taborsko jamo – marsikdo jo še vedno pozna (tudi) pod tem imenom.
Leta 1996 so jo po referendumu med domačini z občinskim odlokom poimenovali kot Županovo jamo. Županova jama je danes ena od manjših, za turistični obisk urejenih kraških jam, ki jih je mogoče obiskati v Sloveniji. Z edinstvenim kapniškim okrasjem sodi med najlepše, tako vedno znova povedo navdušeni obiskovalci.